Albert Davis (1974) je ugotovil, da pozitivni in negativni magnetni pol različno vplivata na biološke sisteme. Ugotovil je, da magneti upočasnjujejo rast rakavih celic pri živalih, prav tako so koristni pri zdravljenju artritisa, neplodnosti in pri težavah, povezanih s staranjem. V. I. Danilevski je v začetku 20. stoletja objavil prvi učbenik iz elektromagnetobiologije. V ZDA je bilo leta 1978 ustanovljeno »Bioelektromagnetno društvo«. V zadnjih 30 letih je bilo objavljenih več kot 4000 del iz magnetobiologije. V Bologni je leta 1997 potekal 2. svetovni kongres o magnetizmu v biologiji in medicini, na katerem je bilo objavljenih na tisoče rezultatov raziskav. V ZDA je bilo do danes objavljenih več kot 57 znanstvenih raziskav o neozdravljivih boleznih in vplivu magnetne terapije na njih. Leta 1992 – izvedena je bila dvojna študija o vplivu magnetov na celjenje ran in venskih ran na nogah. Leta 1999 – N. Y. Medical College je testiral magnete na bolnikih s sladkorno boleznijo. Leta 2001 – na univerzi v Virginiji so testirali magnete na pacientih s fibromialgijo. Leta 2004 – na univerzi Exter and Plymouth so testirali magnetne zapestnice na obolelih z osteoartritisom. Leta 2008 – na medicinski univerzi v Beogradu so objavili doktorsko tezo dr. Draga Đorđevića iz magnetne terapije z naslovom VPLIV MAGNETNIH POLJ NA MEHANIZME NEVROHUMORALNE REGULACIJE.